Oddaja je posvečena literaturi, branju in pisanju. Dijaki višjih srednjih šol z voditeljem Romeom Grebenškom gostijo pisatelja in knjižničarja Alexa Kamo Devetaka. Na nekatera vprašanja pa v prispevku odgovarja tudi mlada pisateljica Selma Skenderović. Kaj berejo mladi danes? Kaj jim pomeni pisana beseda? Zakaj je še pomembno, da se ukvarjamo z literaturo? Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Na voljo do 25. 1. 2025. Pri dopolnjenih sto letih od prvega izida je Kekec, poleg Martina Krpana in kasnejšega Mačka Murija, ki pa je kljub vsemu žival, gotovo najbolj priljubljen junak slovenske mladinske literature. Toda kako to, da Kekec, naš narodni junak, ni nič kaj priden, pa ga vseeno radi beremo? Kekca poznamo tudi, morda celo predvsem, iz priljubljenih filmov in celo s paštete, v knjigah o Kekcu pa nastopajo tudi zdravilne rastline, ki so pogosto poimenovane samo narečno, pripisuje pa se jim kar čudodelne moči, o katerih bo v oddaji govor s profesorjem botanike dr. Francijem Batičem. Vendar pa se je izraz Kekec v popularnem jeziku uveljavil kot izraz za nesposobneža, kekca skratka. Ob tem se pisatelj Miha Mazzini sprašuje: "Povejte mi še za kak drug narod, ki se norčuje iz svobodnega in samostojnega človeka, idealizira pa pasivne bednike, ki uživajo v lastnem nepotrebnem trpljenju?" Kekec pa ima še eno lepo lastnost: vsemu lepemu na svetu se čudi. Morda pa se moramo skozi Kekca spet naučiti gledati - in čuditi?
MONOTEMATSKA ODDAJA «ČLOVEŠKA RIBICA«: Človeška ribica je za nekatere predmet raziskovanja, za druge občudovanja, nedvomno pa je tudi eden izmed najprepoznavnejših simbolov slovenske naravne dediščine. V slikoviti dokumentarni oddaji, ki je nastala v produkciji Televizije Slovenija leta 2023, bomo odkrivali vse, kar zanimivega že vemo o njej in česar še ne.
Potegi rahlih črt v filmu ustvarjajo skico umetnika Milka Bambiča (1905—1991) – slikarja, ilustratorja, poliglota, polihistorja, izumitelja, likovnega kritika, pisatelja, pionirja slovenskega stripa in karikature. Oblikovalca, ki je to bil, ko tega poklica še ni bilo. Film s teksturami zgodovinskega časa in prostora obarva igrivo in neodvisno osebnost kontroverznega ustvarjalca, ki je do danes ostal na obrobju - razmeroma neznan v osrednjeslovenski umetniški sceni, na Tržaškem pa njen vidni protagonist.
V 4. epizodi 6. sezone bo občinstvo lahko spoznalo Irino Goruppi in Daria Valetiča, ki nam predstavljata umetnost v dveh oblikah – akademski in ulično-urbani. Irina nas s svojimi slikami popelje v mirne in navdihujoče trenutke narave, kjer črpa svojo inspiracijo. Na drugi strani pa Dario najde lepoto in potencial v praznih stenah, zapuščenih podhodih in neizkoriščenih urbanih prostorih, ki jih s svojimi barvami in idejami transformira v platno. Kot avtor se tudi tokrat podpisuje Urban Košir.
Film je film, gledalci so vedno drugačni, vedno drugačen pa je tudi odnos, ki se vzpostavi med filmom in gledalcem. V tem je čar filma. Ko filmi prispejo v mestece, ki že nekaj let ni v Italiji, a kjer se še vedno govori italijansko, film ustvari čudež, postane lepilo krajevne skupnosti. Govorimo o Bujah, majhnem mestu v Istri, kjer so leta 1950 zgradili kino. Film Nuovo Cinema Buie pripoveduje to zgodbo. Zgodbo o Pinu, Annamarii, Luciji, Elvinu, Nives, o njihovem odraščanju v kraju, kjer so se dogajale velike spremembe, o prilagajanju novim jezikovnim razmeram, novim pravilom in novi realnosoti. O njihovem srečanju v kinu in o tem, kako so v temi kinodvorane za poldrugo uro postali nekdo drug in sanjali o drugačni prihodnosti ...
Letošnja 40. prireditev je potekala v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Organizatorji ter medijske hiše so tudi letos nagradili najuspešnejše športnike Primorske, med katerimi lahko štejemo kar nekaj olimpijcev. Poleg posameznikov, žensk in moških, ter ekip je novinarska komisija letos podelila dve posebni nagradi. Prav vsi nagrajenci večera potrjujejo bogato in pestro športno aktivnost Primorske na obeh straneh meje. Večer je vodil Eugen Ban, nastopili so Tjaša Ruzzier ter skupina Gedore. Posnetki in montaža Videorefleks, avtorica reportaže Antje Gruden.
V Lynx Concertu vam tokrat predstavljamo NESJO t.j. NORTH EAST SKA JAZZ ORCHESTRA, ki je nastopila septembra 2024 v Kulturnem domu v Gorici. Koncert, ki sta ga skupaj posnela RAI FJK in RTV Koper Capodistria obsega program štirinajstih avtorskih skladb. NESJO je big band, ki je nastal leta 2012, zato da bi združili številne profesionalne glasbenike, ki delujejo na severovzhodu Italije. Skupina je takoj po ustanovitvi dosegla velik uspeh, sodelovala pa je tudi s tremi pomembnimi predstavniki italijanske reggae in ska glasbe: Mr T- Bone (Africa Unite, Bluebeaters, Uppertones), Furio (Pitura Freska, SkaJ) in Olly Riva (Shandon, The Fire). Od leta 2016 skupina redno koncertira po Evropi, igrala je v Italiji, Franciji, Španiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem ter sodelovala na prestižnih festivalih, kot sta Rototom Sunsplash in Freedom Sounds Ska Festival.
V Mikserju obeležujemo 60-letnico Kulturnega doma v Trstu in 70-letnico otroške revije Galeb. Voditeljica Mairim Cheber je k pogovoru povabila urednico Založništva tržaškega tiska Martino Kafol in direktorja in umetniškega vodjo Slovenskega stalnega gledališča Danijela Malalana. Kulturni dom je zasnoval arhitekt Edo Mihevc, Plečnikov diplomant, zgradili so ga leta 1964 kot odgovor na požig Narodnega doma. Revija Galeb pa je zaznamovala generacije šolarjev in še danes vpliva na razvoj otroške vizualne kulture ter se obenem prilagaja potrebam novih bralcev. Uredništvo Mairim Cheber, Nataša Ferletič, Luana Grilanc, Antje Gruden, Jan Leopoli. Režija Jan Leopoli.
Posnetek Gospel koncerta z naslovom Rokovanje kultur, ki so ga v Kulturnem domu v Gorici 23. novembra 2024 oblikovali Big band NOVA z dirigentom Blažem Pahorjem, vokalna skupina Anakrousis, Tanja Srednik, Martina Feri, Tatjana Mihelj in New swing kvartet. Uredništvo Ilija Kocijančič in Matej Nadlišek. Režija Jan Leopoli.
Nina je ljubka, izjemno radovedna kodrasta deklica. Z belo oblačico Olgo, ki živi na nebu skupaj s soncem, luno in tetami oblačicami, sta postali najboljši prijateljci. Pri vsakodnevnih izzivih si ena drugi pomagata in s prijateljem Teom doživljata nešteto dogodivščin.
V letošnji zadnji Čaroliji se bomo razvedrili z animacijami in odkrivali, zakaj pajki pletejo pajčevine, kako izdelamo ptičjo krmilnico in kje najdemo navdih pri oblikovanju modnih dodatkov. V zgodbi iz naših krajev pa bomo pokukali v Miklavževo vrečo, ki je na začetku meseca obiskal Urško in Primoža v Števerjanu in jih obdaril z izpolnjenimi željami iz njunih pisem.
