V oktobrski oddaji Lynx Magazine bomo v uvodnem prispevku spoznali deminerja Bojana Kopača, ki se že 50 let ukvarja s protibombno zaščito in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Podoživeli bomo enkratno vzdušje ob otvoritvi prve čezmejne evropske prestolnice kulture. Ogledali si bomo rastavo, ki prikazuje, kako so tri generacije družine Wulz v 19. in 20. stoletju s fotosparatom dokumentirale razvoj Trsta in njegovo večkulturno družbo. Na koncu pa še o Slovenskem multimedialnem oknu – SMO, sodobnem muzeju, ki z multimedijskim jezikom razkriva življenjski utrip, kulturo in zgodovino slovenske skupnosti v Italiji.
Tokratno oddajo namenjamo slovenski glasbeni dejavnosti v naši deželi. Voditeljica Mairim Cheber gosti Alessandro Schettino, ravnateljico SCGV Emil Komel in Manuela Fighelija, ravnatelja Glasbene matice v FJk. Oddajo bogatita tudi dva prispevka Jana Mozetiča, prvi o kolektivu Brida, drugi o mednarodno uveljavljeni MN Dance Company. Uredništvo: Mairim Cheber, Nataša Ferletič, Antje Gruden, Jan Leopoli in Luana Grilanc, ki podpisuje tudi režijo.
Poročanje v živo s pustne povorke v Gorici. Za prenos so poskrbeli urednice in uredniki Katerina Citter, Antje Gruden, Jari Jarc, Ilja Kocjančič, Matej Nadlišek in Lucija Tavčar.
Alja in Jakob se podata na pustolovščino ob Cerkniškem jezeru. Najprej morata postaviti šotor, na katerem se nahaja puščica, ki ju usmeri do naslednje naloge. Opaziti morata ptico in najti 10 lesenih ribic. Nazadnje morata s kanujem iz boje vzeti zastavico. Le po vseh preizkušnjah bosta prišla do zaklada.
Zajček Julček je glavni junak prisrčne animirane serije za predšolske otroke, v kateri se skupina domišljavih živalskih prijateljev sooča vedno z novimi izzivi in nepredvidljivimi dogodivščinami. Njihov svet je barvit in radoživ, mehkih oblik, kot jih poznamo izpod čopiča tržaške ilustratorke Nicolette Costa.
Mikser 1996, Kino ali Cine Viittoria je bil med najstarejšimi kinodvoranami v Gorici. Leta 1996 so začeli z obnovo prostorov in tako je zgledalo, preden je to postal sedanji Kinemax.
"Josip Pangerc, plemeniti rodoljub" ni samo dokumentarni film o nekdanjem razsvetljenem dolinskem nadžupanu (1866-1925), temveč tudi zanimiv dokument o Dolini in nekem prelomnem zgodovinskem obdobju. Režijo dokumentarca podpisuje Loredana Gec, fotografijo in montažo Andrea Sivini in Edi Pinesich, scenarij pa Marco Manin, vesten raziskovalec in zbiralec Pangerčeve zapuščine. RAIFJK – Slovenski program 2014.
na razpolago do 15. 3. 2025. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Pretresljivi roman Njeno življenje je Kvedrova izdala leta 1914.
Dragi otroci, v tokratni oddaji lahko pomagate postaviti snežaka, se z zasnežene vzpetine spuščate z bobom, spoznate tradicionalno pustovanje, se preiskusili v reševanju ugank, mlademu ribiču pa lahko čestitate, ker je ribico spet osvobodil. Ob pisanih animacijah, v zgodbi iz naših krajev prihaja uprizoritev pesmi z ilustracijami v tehniki Kamišibaja, ki so jo pripravili otroci OŠ iz Bračana. Uredništvo Deva Pincin.
Nina je ljubka, izjemno radovedna kodrasta deklica. Z belo oblačico Olgo, ki živi na nebu skupaj s soncem, luno in tetami oblačicami, sta postali najboljši prijateljci. Pri vsakodnevnih izzivih si ena drugi pomagata in s prijateljem Teom doživljata nešteto dogodivščin.
Posnetek osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom MESTOMA, ki je nastala v Kulturnem domu v Gorici 16. 2. 2025. Sooblikovali so jo napovedovalca Ema Terpin in Marco Fior, igralci Marta Donnini, Tadej Lukman, Marco Fior in Emil Sabadini, plesalca Mara Cappiello in Alex Devetak, harmonikarja Aleksander Ipavec in Lara Fortunat. Nastopili so še MeMlPZ Emil Komel, Mladinska vokalna skupina Emil Komel, MlPZ Emil Komel, MePZ Šempeter Vrtojba. Režijo je podpisala Jasmin Kovic. Slavnostni govornik je bil Martin Lissiach. Priznanje za sta ob slovenskem kulturnem prazniku letos prejela Tamara Ražem Locatelli in Adrijan Rustja. Uredništvo Antje Gruden, Nataša Ferletič, režija Jan Leopoli.
Pust ima v Benečiji in njenih Nediških dolinah poseben pomen. Kot opozarjajo etnologi, pustovanje izvira iz poganskih časov, ko so prebivalci z obredjem preganjali zimo in slovesno klicali prihod pomladi — skupaj so prehajali iz temine v svetlobo, iz mrtvila zime v rojstvo novega cikla obnovljenega življenja. Danes pa pustovanje, zaradi izpraznjevanja tukajšnjih dolin, nosi še globlji pomen: vasi, kjer tradicijo pusta še ohranjajo, se vsako leto vsaj za trenutek napolnijo z življenjem. Ena izmed vasi, kjer je pustna tradicija še kako živa, je vas Ronac -Ruonac v lokalnem narečju-, ki leži v občini Podbonesec. V oddaji "Pust iz Ruonca" boste lahko preko pričevanj lokalnih poznavalcev pusta izvedeli nekaj več o njihovi tradiciji pustovanja, maskah, specifičnih ritualih ter obrti izdelovanja tradicionalnih mask, ki domujejo v tej idilični vasi. Realizacija Video pro.
